ZDA naj bi v osnutku mirovnega načrta od Ukrajine zahtevale predajo ozemelj

Ameriška vlada ob posvetovanju z Rusijo skrivaj pripravlja nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ob sklicevanju na navedbe tako ameriških kot ruskih predstavnikov poroča ameriški medij Axios.

Ukrajina na bi po poročanju medijev od ZDA prejela osnutek načrta za konec vojne proti Rusiji. Kot ob sklicevanju na neimenovan vir navaja francoska tiskovna agencija AFP, naj bi ta zahteval, da Ukrajina več kot prepolovi število svojih vojakov ter se odpove zasedenemu polotoku Krim in nekaterim drugim delom ozemlja, ki jih trenutno zaseda Rusija.

Osnutek predvideva "priznanje Krimskega polotoka in drugih regij, ki so jih zavzeli Rusi" ter "zmanjšanje vojske na 400.000 pripadnikov", je za AFP povedal vir, ki želi ostati neimenovan.

Načrt v 28 točkah naj bi se zgledoval po tistem, ki ga je predsednik Donald Trump pripravil za končanje konflikta v Gazi, osredotočal pa naj bi se na štiri sklope - mir v Ukrajini, varnostna jamstva, varnost v Evropi ter prihodnost odnosov ZDA z Rusijo in Ukrajino.

Trumpov načrt bi glede na domnevni osnutek Rusiji dodelil tudi nekatere dele vzhodne Ukrajine, ki jih trenutno ne nadzira, v zameno pa bi ZDA tako Ukrajini kot Evropi zagotovile varnostna jamstva pred kakršnokoli rusko agresijo, je danes za Axios povedal neimenovan ameriški uradnik, seznanjen z vsebino.

"Ukrajina bi načrt razumela kot popuščanje Rusiji"

Ukrajina in njeni podporniki bi sicer takšen načrt po navedbah Axiosa razumeli kot ogromno popuščanje Rusiji, nekateri tudi kot popolno kapitulacijo. Po oceni ameriškega uradnika pa v Beli hiši menijo, da bo Ukrajina verjetno tako ali tako izgubila to ozemlje, če se bo vojna nadaljevala, zato naj bi bilo "v interesu Ukrajine, da se sporazum sklene zdaj".

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov danes ni želel komentirati poročanja medijev o pripravi mirovnega načrta za Ukrajino, vendar pa je kasneje dejal, da je Moskva pripravljena nadaljevati pogajanja.

Rusija naj bi v skladu z omenjenim ameriškim načrtom v celoti prevzela nadzor nad regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, čeprav ukrajinske sile po oceni ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) še vedno nadzorujejo približno 14 odstotkov ozemlja obeh regij, ki sta skupaj znani tudi kot Donbas.

Čeprav so trenutno večinoma pod ruskim nadzorom, bi se območja v Donbasu, od koder bi se Ukrajina umaknila, štela za demilitarizirano območje, na katerem Rusija ne bi mogla razporediti svojih vojakov, še navaja Axios.

V regijah Herson in Zaporožje, ki ju prav tako delno zaseda Rusija, naj bi medtem po navedbah Axiosa večinoma zamrznili frontno črto, obe strani pa bi v večji meri obdržali ozemlja, ki jih trenutno nadzorujeta. Rusija bi po pogajanjih lahko nekaj delov ozemlja tudi vrnila Ukrajini.

Na čelu procesa priprave načrta naj bi bil sicer Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff, ki se je po navedbah ameriškega predstavnika o tem že pogovarjal z odposlancem ruskega predsednika Vladimirja Putina Kirilom Dmitrijevim. Odposlanca ZDA in Rusije naj bi vzpostavila pomemben neuraden kanal za komunikacijo med Moskvo in Washingtonom, ni pa jasno, ali Trumpova vlada načrt tudi uradno podpira.

Prav tako je Witkoff po navedbah ukrajinskega vira o načrtu v začetku tedna govoril s svetovalcem ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za nacionalno varnost Rustemom Umerovim. Ob tem naj bi se z Zelenskim danes srečal v Istanbulu, a je pot tja preložil.

Poleg Ukrajincev sicer ameriška stran po poročanju Axiosa o novem načrtu obvešča tudi predstavnike evropskih držav.

Prizadevanja za mir v Ukrajini so dobila nov zagon z letošnjo vrnitvijo Trumpa v Belo hišo, a so vmes zastala, saj je Rusija doslej zavrnila vse pobude za ustavitev spopadov ali prekinitev ognja v času pogajanj.

Predstavniki Pentagona v Kijevu

Prav spodbuda ukrajinskega vodstva k vnovičnim prizadevanjem v procesu naj bi bila po poročanju portala Politico tudi ena od tem trenutnega visokega obiska ameriškega Pentagona v Kijevu.

Tja sta prispela sekretar na obrambnem ministrstvu Dan Driscoll, ki je pristojen za vojsko, in načelnik generalštaba ameriške vojske Randy George. V Ukrajini naj bi se od danes naprej sestajala z vojaškimi voditelji, poslanci in tudi predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Do obiska prihaja v obdobju ruske zaostritve napadov na Ukrajino, v kateri so tarča pogosto tudi civilni objekti. Ukrajina medtem skupaj z zahodnimi zaveznicami išče načine za nadaljnjo dobavo orožja za svojo vojsko.

ZDA in Ukrajina sicer pripravljata tudi dogovor o izmenjavi tehnologij, povezanih z droni, kar bo po poročanju Politica prav tako tema pogovorov. Ukrajina se je namreč izkazala kot vodilna pri razvoju oboroženih dronov, ki so spremenili način bojevanja.

Erdogan pozval k novim pogajanjem med Rusijo in Ukrajino

Ukrajinski predsednik Zelenski se je sicer danes v Ankari srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Ta je pozval Ukrajino in Rusijo, naj se vrneta k pogajanjem v Istanbulu.

"Na današnjem srečanju smo poudarili potrebo po nadaljevanju istanbulskega procesa s pragmatičnim in k rezultatom usmerjenim pristopom," je po srečanju na novinarski konferenci skupaj z ukrajinskim kolegom povedal Erdogan, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Pričakujemo, da bodo vsi naši partnerji, ki si želijo konca prelivanja krvi v regiji, sprejeli konstruktiven pristop k istanbulskemu procesu," je dodal turški predsednik. Kot razlog za oživitev pogajanj je izpostavil okrepljene napade v vojni.

"Predvsem vse pogostejši napadi na energetsko infrastrukturo in posledične izgube življenj povzročajo nepopravljivo uničenje za obe strani. Menimo, da bi bila koristna oživitev istanbulskega procesa z bolj celovitim okvirom - takim, ki lahko obravnava zdaj pereča vprašanja," je še pojasnil Erdogan.

Zelenski je izrazil upanje, da se bodo izmenjave zapornikov z Rusijo obnovile do konca letošnjega leta, ob tem pa podprl Erdoganov poziv k vnovičnim pogajanjem. "Zaupamo moči turške diplomacije in njeni sposobnosti, da jo Moskva razume," je dejal.

Zelenski je po srečanju na omrežju X zapisal, da sta se s turškim kolegom pogovarjala tudi o nadaljnjem obrambnem sodelovanju: "S Turčijo delimo isto stališče: mir in varnost je treba zagotoviti. Z vsemi partnerji bomo vzdrževali tesno sodelovanje in prizadevanja."